Mihail Beklemiš Bahmetьev sыn Meщerskiй
Iz projekta Родовид
| Lineage | Meщerskie |
| Sex | Male |
| Full name (at birth) | Mihail Beklemiš Bahmetьev sыn Meщerskiй |
| Other given names | Mihaйlo |
| Parents | |
Events
child birth: ♂ Фёдор Михайлович Мещерский [Мещерские] d. 1340
child birth: ♂ Семён Михайлович Мещерский [Мещерские] d. 1377
marriage: ♀ Ивановна Стародубская (Мещерская) [Стародубские]
Notes
« V leto 6706 (1298) Knяzь Širinskiй Bahmet Useйnov sыn, prišёl iz Bolьšie Ordы v Meщeru, i Meщeru voeval, i zasel eё, i v Meщere rodilsя u nego sыn Beklemiš. I krestilsя Beklemiš, a vo kreщenii imя emu Knяzь Mihaйlo, i v Andreeve gorodke postavil hram preobraženiя Gospoda našego Iisusa Hrista, i s soboю krestil mnogih lюdeй. U Knяzя Mihaйlo sыn knяzь Fёdor. U Knяzя Fёdora sыn knяzь Юrья. I knяzь Юrьi bыl na Donu, prišel iz Meщerы k Velikomu Knяzю Dmitriю Ivanoviču svoim polkom».
Meщerskaя «gosudarstvennostь» složilasь iz dvuh osnovnыh эlementov – staroй meщerskoй osnovы, russkoяzыčnoй meщerы, obulgarizovannыh burtas i mordovskih эtnosov i iz nanosnogo tatarskogo эlementa, soobщivšego staromu osedlomu naseleniю novuю gosudarstvennuю kočevničeskuю organizaciю. Эta organizaciя opiralasь na prišloe tatarskoe voйsko knяzeй Širin i Argin, kotoroe bыlo vыvedeno iz Ordы Čagataя Bahmetom Useйnovičem Širinskim i vposledstvii popolnяlosь kak prišlыm ordыnskim эlementom, tak i mestnыm, v bolьšeй stepeni – burtasami, v menьšeй stepeni – mordvoю.
Meщerskiй юrt perenяl ot Zolotoй Ordы voenno-monarhičeskiй harakter verhovnoй vlasti. Nositelem эtoй vlasti, opiravšimsя na voennuю sistemu i silu, яvlяlsя han – neograničennый povelitelь, titul kotorogo russkie dokumentы perevodili kak knяzь Meщerskiй, osobenno posle togo, kak Beklemiš prinяl hristianstvo, ostavaяsь po suti stepnяkom. Russkie istočniki podčerknuli юridičeskie prava meщerskogo knяzя, kak vladetelя vsego Meщerskogo kraя, ne tolьko vostočnoй ee časti. Pozdnee istoričeskie dannыe vtorяt эtomu. Magmet Gireй – krыmskiй han – pišet carю Vasiliю Ivanoviču: «...a iz starinы эtot юrt naš...». Mnogočislennыe meщerskie stepnыe knяzья bыli tesno svяzanы s mestnыm naseleniem, v rezulьtate čego častь iz nih smenila svoi stepnыe imena na russkie [85].
Po linii odnoй vetvi Širin – Ši-Tяn-Uzo (Bahmet), Beklemiš (Mihail), Fedor Mihaйlovič Meщerskiй-Starodubskiй, Semen Mihaйlovič Meщerskiй, Юriй Fedorovič, Aleksandr Юrьevič, Konstantin Aleksandrovič i t. d. – эto čisto obrusevšaя vetvь širinskih knяzeй.
Kak izvestno, Beklemiš krestilsя. Iz russkogo zarubežnogo pravoslavnogo arhiva izvestno, čto krestil ego muromskiй vladыka Vasiliй, krestnыm otcom ego bыl knяzь Vasiliй Яroslavovič, a v ženы posledniй dal emu knяžnu Starodubskuю. Ih sыn Fedor Mihaйlovič Meщerskiй-Starodubskiй pogib v 1340 g. Izvesten i drugoй sыn – Semen Mihaйlovič Meщerskiй, pogibšiй na reke Pьяne v 1377 g. Nado otmetitь, čto Mihail Meщerskiй srazu pošel v rusle russkoй politiki, komanduя levыm flangom voйsk. Эto privelo k tomu, čto titul knяzя Širinskogo on i ego deti, vnuki i t. d. smenili na titul russkogo knяzя Meщerskogo.
Knяzь Mihail Meщerskiй zavladel i zaokskoй Meщeroй raйona Gorodca Meщerskogo. Ego vnuk, Юriй Fedorovič Meщerskiй, otličilsя v trudnый period dlя Rusi v 1380 g. V 1379 g. levый flang dviženiя moskovskih voйsk so storonы Mordovii, so storonы Nižnego Novgoroda kontroliroval Dmitriй Konstantinovič, knяzь nižegorodskiй, emu pomogal knяzь Юriй, kotorый posle, v 1380 g., prišel na Kulikovskoe pole v polk knяzя Vladimira Serpuhovskogo. Knяzь Юriй Meщerskiй vыstavil 4000 tatarskoй konnicы i vmeste s knяzem Andreem Serkizovičem Starko pogib.
From grandparents to grandchildren
